Top 5 dejstev o živilih, ki jih skoraj gotovo ne poznate.

Med arheološkimi izkopavanji v Egiptu so med artefakti v grobnicah našli nekaj nepričakovanega: na tisoče let stare lonce medu, ki je bil še vedno dobro ohranjen. Kaj daje medu to nenavadno lastnost?

Gre za čarobno kemijo v kombinaciji z marljivim delom čebel: čebele prenašajo določene encime, ki se zmešajo z nektarjem rož, pri čemer se sestava nektarja spremeni in razgradi v enostavne sladkorje, ki se odlagajo v satovje. Učinek podpihovanja čebeljih kril in encimi iz njihovega želodca ustvarijo tekočino, ki je hkrati zelo kisla in ima nizko vsebnost vlage – kar je resnično negostoljubno okolje za rast bakterij. Čez čas med zaradi nizke vsebnosti vode kristalizira, a tudi takrat je še vedno povsem dober za uživanje.

Gre za začimbo, ki jo vsi redno uporabljamo. Toda, ali veste, kje cimet raste? Če smo natančni, se pridobiva iz notranjega sloja lubja različnih zimzelenih dreves, ki spadajo v rod Cinnamomum. Pridelovalci cimeta z dreves naprej ostružijo zunanje lubje, nato pa še notranje lubje — sloj s cimetom.

Cimet se nato posuši za nadaljnjo uporabo. Ko je suh, se naravno preoblikuje v zvitke. Te zvitke se nato zreže v paličice in zdrobi v prah, ki se dobro prilega jedem, kot so juhe in tajine, čudeže pa naredi tudi pri mesu in piščancu.

Tako ananas kot indijski oreščki rastejo na nam morda nenavaden način, preden se pojavijo v naših obrokih: medtem ko so mnogi prepričani, da ananas raste na drevesih, je ta rastlina pravzaprav zelnata trajnica z mehkimi listi v obliki dlani in brez lesenega stebla. In čeprav indijski oreščki dejansko rastejo na drevesih, z lupino obloženo jedrce raste na spodnjem delu sadeža, pogosto imenovanega akažujevo jabolko. V številnih državah, kjer rastejo indijski oreščki, se "jabolka" predela v marmelade, napitke in včasih tudi destilira v alkohol.

Ste vedeli, da je 50 % DNK-ja pri ljudeh istega kot pri bananah? Ali to pomeni, da so banane na pol ljudje? Ali smo mi na pol banane? Nič od tega! To enostavno pomeni, da ima približno polovica naših genov ekvivalente, ki jih najdemo v bananah. Tako mi kot banane imamo na primer vrsto gena, ki kodira rast celic, čeprav te niso nujno izdelane iz enakega zaporedja DNK.

Praktično vsi ljudje imajo od rojstva do otroštva toleranco za laktozo. Laktozna intoleranca pomeni, da telo ne proizvaja dovolj laktaze za razgradnjo laktoze, torej sladkorja, ki ga najdemo v mleku in številnih drugih mlečnih izdelkih. Le 35 % ljudi, večinoma Severno- in Srednjeevropejci, tudi v odraslem življenju še naprej proizvaja laktazo. In četudi nas večina pije mleko, večina med nami po otroštvu ne more več prebaviti laktoze.