Prav ali narobe: kuhanje z olji

Naj gre za hrustljav, globoko ocvrt krompir ali lahke in okusne prelive za solato, igra olje v naših vsakdanjih obrokih pomembno vlogo. Vpliva lahko na okus, teksturo in seveda hranilno vrednost živi, ki jih uživamo. In s tako pestro izbiro olj, ki je dandanes na voljo v trgovinah, je včasih težko vedeti, kje začeti, ko gre za uporabo ustreznega olja za določen stil kuhanja.

Nekaj kapljic napačnega olja in rezultat je lahko kašasta in neokusna solata, in tudi če jedilno olje uporabimo za cvrtje živil, se lahko zelenjava preveč navzame okusa, meso pa dobi grenak priokus. V našem malem priročniku si oglejte, katera olja so primerna za določene jedi.

Veseljo kuhanje!

Avokadovo olje je običajno žive do bolj nežno zelene barve ter ima mehak oreščkast okus z nežno sadno aromo avokada. Ker vsebuje veliko kalija, vitaminov A, E in D ter vrsto dobrih mononenasičenih maščob, je to olje idealno za kuhanje. Njegova temperatura dimljenja je pri 271 °C, po zaslugi česar je idealno za vse vrste cvrtja, od sotiranja, popekanja in globokega cvrtja.

Zlato obarvano repično olje ima lahek in nevtralen okus ter na splošno velja za večnamensko olje. Ima nizko vsebnost nasičenih maščob in visoko temperaturo dimljenja ter je splošno cenovno dostopno. Temperatura dimljenja je pri 204 °C, olje pa se uvršča med mononenasičene maščobe, po zaslugi česar je bolj zdravo od olj z nasičenimi maščobami oziroma trans maščobami. Ima tudi visoko vsebnost omega 3 maščob in alfa linolenske kisline. Repično olje priporočamo za splošno kuhanje, za solatni preliv pa ga raje ne uporabljajte, saj skorajda nima okusa in vaši solati ne bo dodal nobene arome.

Kokosovo olje je brezbarvno, a zelo dišeče olje, ki se ga pridobiva iz mesa kokosa in je v zadnjih letih vse bolj popularno, saj ga vegani uporabljajo namesto masla in drugih olj na osnovi živalske maščobe. Kokosovo olje ima naravno sladek okus, po zaslugi česar je idealno za peko in praženje na nizki do srednji temperaturi. Zaradi nizke temperature dimljenja - 177 °C - in dejstva, da vsebuje veliko nasičenih maščob, ga je bolje uživati v zmernih količlinah.

Koruzno olje je eno od najbolj pogosto uporabljenih olj, ki se uporablja tako za domače kot industrijsko kuhanje. Ima visoko vsebnost omega 6 maščobnih kislin, fitosterolov in vitamina E, zaradi česar je idealen za globoko cvrtje in izdelavo margarine, ni pa primeren kot preliv za solato. Po zaslugi nevtralnega okusa je lahko pri peki dober nadomestek za maslo. Kljub temu ima koruzno olje visoko vsebnost nasičenih maščob in nizko vsebnost dobrih maščob, zato ga večina uvršča med olja, ki niso najbolj zdrava.

Med olji, ki smo jih navedli, sezamova semena zagotavljajo najmočnejšo in najbolj prijetno aromo ter so na voljo v dveh različicah, svetli in temni. Svetlo sezamovo olje je primerno za globoko cvrtje (a le, če želite, da imajo jedi tudi vonj in okus po sezamu), medtem ko je temno sezamovo olje bolj primerno za omake in solatne prelive. Pri peki pa okus sezamovega olja pogosto postane žarek, zaradi česar za ta namen ni primerno. Točka dimljenja je pri okoli 232 °C, olje pa se uvršča med polinenasičene maščobe.

Sončnično olje, ki je brez vonja in skorajda brez okusa, se uporablja za solatne prelive in tudi za cvrtje, saj ima visoko točko dimljenja, in sicer okoli 225 °C. Vsebuje veliko vitamina E in malo nasičenih maščob, zato je odlično za peko, saj se druge začimbe in dodatki ne bodo navzeli njegovega okusa.

Arašidovo olje je pogosto prva izbira za globoko cvrtje, saj da jedem, ki jih pripravljamo v njem, lahko, oreščkasto in dišečo aromo. Je dovolj vsestransko, da se ga lahko uporablja za cvrtje, globoko cvrtje, solatne prelive in vse jedi, ki jim želite dodati lahek nevtralen okus. Olje se uvršča med mononenasičene maščobe in ima temperaturo dimljenja pri 232 °C.

Ekstra deviško oljčno olje je nerafinirano olje in velja za oljčno olje najvišje kakovosti, ki je na voljo. Je temno zelene barve in pogosto kompleksnega okusa - ta je sladek, grenak in nekoliko poprast. Ohrani pristen okus po olivah ter vsebuje vrsto naravnih vitaminov in mineralov, ki jih najdemo v olivah. Kljub temu ima v primerjavi z drugimi olji nižjo točko dimljenja, in sicer 160 stopinj Celzija. To izvrstno in zdravo olje si privoščite skupaj s kruhom, kot solatni preliv, v omakah ali kot dodatek k hladnim jedem.

Druga vrsta, ki jo poznamo, je svetlo oljčno olje, ki je refinirano. Ima naraven okus in visoko točko dimljenja, 210 °C, a je manj bogato s hranili. To olje se lahko uporablja za praženje, ne pa tudi za globoko cvrtje, saj ima tudi nizko točko dimljenja.

Čeprav je okus pomemben, upoštevajte, da je še toliko bolj pomembno paziti na to, katera živila in katera olja uživate. Olja uživajte v zmernih količinah in tako ne boste mogli zgrešiti.